-
1 red
[red]noun, adjective1) ((of) the colour of blood: a red car/dress / cheeks; Her eyes were red with crying.) rdeč2) ((of hair or fur) (of) a colour which varies between a golden brown and a deep reddish-brown.) rdečkast3) ((a) communist: Red China; A lot of his university friends are Reds.) rdečkar•- redden
- reddish
- redness
- redcurrant
- redhead
- red herring
- red-hot
- Red Indian
- red-letter day
- red tape
- be in the red
- catch red-handed
- see red* * *I [red]adjective ( redly adverb)rdeč; rus; pordečen ( with od); okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen; politics rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističenred cap British English vojaški policist, American postrešček, nosač na postajired coats slang vojakired eye American slang cenen viskired flannel slang jezikred hat — kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); British English slang štabni častnikred herring — prekajen slanik, figuratively nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmetared handed — krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanjured meat — govedina, bravinaa red radical politics hud, zagrizen radikalred rag (to a bull) — rdeča krpa (ki razdraži bika), figuratively nekaj, kar človeka razdražired, white and blue slang mrzla soljena govedinaneither fish, flesh nor good red herring — ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivegato draw a red herring across the track (the path) — s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sledto have red hands — imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebeto paint the town red — hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestuto see red figuratively pobesnetito see the red light figuratively videti, spoznati pretečo nevarnostto turn red — postati rdeč, zardetiII [red]intransitive verb aeronautics dobiti nenaden naval krvi v glavoIII [red]nounrdeča barva, rdečilo; rdečica; American rdeča tinta; politics ironically rdečkar, socialist, komunist, hud radikal, revolucionar, anarhist; (često Red) marksist, boljševik, sovjetski RusReds plural Rdečekožci, Indijancireds plural rdeče vrste (vina); rdeči, tj. socialisti, komunistithe red — stran dolgov (v kontu), izguba, deficit, dolgovito be in the red figuratively imeti deficit, dolgove, izguboto be out of the red — biti, izvleči se iz dolgovto come out of the red American izkazati dobičekto see red figuratively pobesneti -
2 light
I 1. noun1) (the brightness given by the sun, a flame, lamps etc that makes things able to be seen: It was nearly dawn and the light was getting stronger; Sunlight streamed into the room.) svetloba2) (something which gives light (eg a lamp): Suddenly all the lights went out.) luč3) (something which can be used to set fire to something else; a flame: Have you got a light for my cigarette?) ogenj4) (a way of viewing or regarding: He regarded her action in a favourable light.) luč2. adjective1) (having light; not dark: The studio was a large, light room.) svetel2) ((of a colour) pale; closer to white than black: light green.) svetel3. [lit] verb1) (to give light to: The room was lit only by candles.) razsvetliti2) (to (make something) catch fire: She lit the gas; I think this match is damp, because it won't light.) prižgati (se)•- lighten- lighter- lighting
- lighthouse
- light-year
- bring to light
- come to light
- in the light of
- light up
- see the light
- set light to II1) (easy to lift or carry; of little weight: I bought a light suitcase for plane journeys.) lahek2) (easy to bear, suffer or do: Next time the punishment will not be so light.) lahek3) ((of food) easy to digest: a light meal.) lahek4) (of less weight than it should be: The load of grain was several kilos light.) lažji5) (of little weight: Aluminium is a light metal.) lahek6) (lively or agile: She was very light on her feet.) lahkoten7) (cheerful; not serious: light music.) veder, lahek8) (little in quantity; not intense, heavy, strong etc: light rain.) lahen9) ((of soil) containing a lot of sand.) prhek•- lightly- lighten- light-headed
- light-hearted
- lightweight
- get off lightly
- make light of
- travel light III = light on - past tense, past participle lit [lit] - verb(to find by chance: While wandering round the town, we lit on a very cheap restaurant.)* * *I [lait]adjective ( lightly adverb)lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)electrical light current — šibki tokfiguratively a light hand — obzirnost, taktlight in hand — poslušen (konj), lahko vodljivmilitary in light marching order — na pohodu z malo tovoraII [lait]adverbnalahko, rahlo, lahkolight come, light go — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto get off light — srečno jo odnesti, biti malo kaznovanIII [lait]adjectivesvetel, jasenIV [lait]nounsvetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba; nautical svetilnik; iskrenje, sijaj (oči); poetically vid, nebesno telo; figuratively luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha; plural spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti; plural slang očihe appears in the light of (a scoundrel) videti je (lopov)by the light of nature — po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjoto bring to light — odkriti, odkopatito come to light — priti na svetlo, biti odkritpoetically light of one's eyes — vidfiguratively the light of my eyes — punčica mojega očesato give light to — razložiti, razjasnitito give s.o. a light — prižgati komu cigaretoto hide one's light under a bushel — biti preskromen, skrivati svoje sposobnostithe light of s.o.'s countenance — naklonjenost koga (uživati)to place s.th. in a good light — postaviti kaj v lepo lučto put a light to s.th. — prižgati, zažgati kajto see the light — roditi se; American spremeniti svoje stališče; religion biti prosvetljen, sprevidetito see the light of day — biti objavljen, biti prvič uprizorjento stand in s.o.'s light — jemati komu luč, biti komu na poti, figuratively motiti kogato strike a light — prižgati (vžigalico, vžigalnik)to throw ( —ali shed) light on s.th. — razložiti, razjasniti kajget out of the light! — ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!light and shade — svetloba in senca, nasprotjaAncient Lights — opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi oknaV [lait]1.transitive verbprižgati, razsvetliti, vneti;2.intransitive verbprižgati se, vneti se, posvetiti, posijati;VI [lait]intransitive verb -
3 sidelight
noun (a light fixed to the side, or at the side of the front or back, of a car, boat etc: He switched his sidelights on when it began to get dark.) stranska luč* * *[sáidlait]nounsvetloba, ki prihaja od strani, stranska luč; figuratively slučajno pojasnilo; nautical rdeča ali zelena luč na ladijskih bokihthat affair throws a sidelight on the corruptness of some financial circles — ta afera da uganiti korupcijo nekaterih finančnih krogov -
4 stop-light
[stɔplait]nounrdeča prometna (signalna) luč; motoring zadajšnja luč, ki se prižge, ko pritisnemo na zavoro
См. также в других словарях:
lúč — i in í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rdèč — rdéča e prid. (ȅ ẹ) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
semafór — ja in a m (ọ̑) 1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posvetíti — ím dov., posvéti; posvétil (ȋ í) 1. izraziti čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: posvetil ji je pesem / roman je posvetil revoluciji / delo je posvetil spominu padlih b) z zapisom v lastnem umetniškem,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevozíti — vózim dov. (ȋ ọ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom opraviti kako pot: progo je prevozil v nekaj minutah / prevoziti vso okolico; prevozil je že več tisoč kilometrov; pren. sonce je prevozilo že dolgo pot // z vozilom, prevoznim sredstvom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skózi — tudi skóz prisl. (ọ̑) 1. izraža premikanje ali usmerjenost z ene strani na drugo a) glede na širino, globino: bila je taka gneča, da sem se komaj prebil skozi; žebelj je prišel skozi, ker si premočno udarjal; rezina kruha je bila tanka, da se je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomeníti — in poméniti im nedov. (ȋ ẹ) 1. imeti vsebino a) ki označuje kak pojem, predmet: razloži mi, kaj pomeni tuja beseda; izrazi, ki pomenijo poklic, so: zidar, električar; to pomeni dejansko isto / beseda hiša pomeni stavbo, družino, podjetje b) ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepeljáti — péljem tudi ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakolobáriti — im dov. (á ȃ) ekspr. 1. narediti pri premiku krogu podobno pot; zakrožiti: pes zakolobari okrog dreves / zakolobariti v krogu / zakolobariti z dežnikom 2. začeti hoditi v kolobarjih, krogih: moral se je držati steze, sicer bi zakolobaril //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapréti — prèm dov., zapŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zelèn — êna o prid. (ȅ é) 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo zelena zastava / zelena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
